Hilary Rhoda By Emma Summerton

Best pictures ever!

In še moja najljubša za finale: (=

xoxo,

VNB

Something totally...Old.

Evoo mee. Suprise. (: Spet sem nazaj na moj preljubi blog. U žaru borbe z lenobo sem končno jaz zmagala. Bom napisala kaj zanimivega? Vas bom impresionirala? Dvomim. Odločila sem se namreč, ker nimam tako ali tako nič novega za napisat, da končno izpolnim uno 6 slika v šesti mapi. Itak sem bla že tolikokrat prfočkana pr takem in drugačnem sranju, da je zadnji čas da to naredim. Verjemite, še vseno boljše kot pa da nakladam: shit happens ali pa Oh, oh guess what! ali pa spet mi je dougčas, nimam kej za počet.... No, pa saj spet nakladam xD

Da preidem h bistvu:

Ja, to je šesta slika v šesti mapi na mojem računalniku. Pa da jo še malo bol analiziram. Ta slika je bila slikana z mojim fotoaparatom v mojih rokah nekje aprila? In predstavlja Lariso, ki skače na trampolinu pri naši hiši. Šlo je namreč za tiste prve tople aprilske dni, ko se je v Larisi zgodil čudež, da je prišla h meni. =P (Larisa, Nothing personal ;D ). 

No, to bi blo to. Za napisat tako ali tako nimam več kaj. Za konec pa vam lahko ogrejem dušo z parimi fotografijami iz dandanašnjih toplih dni.

With all respect, 

XOXO

V.N.B.

Why?

Včeraj se mi je zgodilo nekaj zelo pretresljivega. Kaj? Hm...

Ko sem prišla domov ob 7ih zvečer se je zgodba začela. Usedla sem se za računalnik in kot ponavadi kliknila msn, da se vpišem. Napiše mi, da me ne more vpisat. Okej, sm si mislna.. spet kej internet zajebava. Ampak to ni bil razlog. Tudi drugič ni uspelo. Odprla sem safari in use je delalo normalno. Mislila sem si, da je mogoče kaj v temu računalniškemu msnju, zato sem šla se upisat na ebuddy. In glej! tudi tam mi gesla ni sprejelo. Takrat sem vedela. Nekdo mi je udru v msn. -.- In poleg tega potem še geslo spremeniu. Pa kaj morem. Iskala sem pomoč pri prijateljih pa mi nihče ni znal pomagati, zato si bom očitno morala naredit novega. 

Za konec še tistemu, ki je storil, če tole bere. Samo to ti povem: Get a life. 

Čau*

Najmanjše od najmanjšega

Je petek in jaz sem presrečna. Čemu tako?
1. Je petek.
2. Vikend bo.
3. Učiteljica za zgodovino se končno uda in nam prekliče delčke.
4. Končno sem dobila tisto majhno popolnost, ki se ji reče totalno nov ipod shuffle <3 kakšen izgleda? Še manjši je kot sem si mislila. (: Tudi dizajn je popoln. Lep, Majhen in Sposoben. Zakaj sposoben? Na njega spraviš do 1000 pesmi, naslove pesmi in playlistov ti dobesedno govori, cela znanost premikanja je le v treh tipkah, ki so na slušalkah. Mogoče je to nekako pomankljivost, ker slušalk pač ne moreš zamenjati, ampak who cares. Menda se ne bodo pokvarle če so applove. (: Tako, sedaj sem čisto jabolko že. Najlepše in najboljše izdelke te čudovite znamke so že pri meni.

Za konec pa le: Apple 4life. <3>
Bodite toliko jabolčni kakor se da,

Jabolko z vami,

Ćao.

Sprehod

Hmm.. Zadnje čase opažam, da so se ljudje zelo polenili. Saj kar se tiče bloganja. (: Nič novih objav skoraj. Še tista peščica ljudi, ki je redno (skoraj vsak dan) pisala blog, piše na kakšen teden? Kaj potem šele mi, ko ga pišemo ko nam zapaše in ko nas prešini kakšna ideja na kakšen teden do mesec? Jah kar kritično je to. In po mojem mnenju je tako tudi z branjem blogov. Upam, da še kdo bere moj blog, kajti pisati tja v tri dni se mi pa tud ne da. (:
No, jaz se poskušam rešiti te lenobe in bom današnjo objavo posvetila sprehodom moje sestrice Anje in mene. Sicer je bil zadnji sprehod včeraj, ampak jaz se bom osredotočila na tista dva v preteklosti, ko sem seboj odnesla fotoaparat, Anja pa je igrala super modela. (= Za pisat ni nekaj veliko, zato bom več povedala z slikami. Nekateri pravijo da slike lahko povedo veliko. Če vam bodo kaj govorile super, če pa ne... Potem jim pa samo prisluhnite z očmi. =)

(anja in njen superduper pogled. =P)

(Sončni zahod..)

(Mal fajn obdelana slikca Anje. =P)



(Trška gora v ozadju)

(Anja pozera. xD)

(Anja..The scary one.)

(Anč is running)

Tako.. Svojo lenobo sem nekoliko izboljšala. Pa saj je nastalo še mnoogo več slik. A kaj ko se mi jih ne da gor dajat. Internet dela namreš izjeemno počaaasi. (= Misel za na konec: Blogajte, Blogajte in šeenkrat blogajte. =P

Mir z vami,


Ćao.

Naj izbor Vašega kanala

Včeraj (sreda, 1.4.2009) sem se drugič zapovrstjo udeležila prireditve Naj izbor vašega kanala. Bilo je super. (: Ob prihodu sem se počutila kot največja zvezda, ker so bili fotoaparati povsod. Fleš tam, fleš drugje. Ko sva z mami prišli (bili sva bolj pozni kot ne) je bilo že polno ljudi. Kar gneča je bila. Doma me je še malo skrbelo, če me morda ne bo zeblo v kratkih rokavih, vendar je bilo notri tako vroče, da smo skoraj zgoreli. Prireditve so se udeležili tudi najbolj prestižni novomeščani kot so direktorica Vašega kanala Irena Vida, župan Alojz Muhič... in tudi nekaj županov iz sosednjih občin (Župan Semiča). Prireditve so se udeležili tudi glasbeniki kot so Alya, Nuša Derenda, Zoran Predin...Znašli pa smo se tudi taki, katerih posameznih imen javnost ne pozna preveč dobro in bolj predstavljamo kako podjetje. Jah, tudi taki moramo biti. =P 

No, ko smo se čisto segreli od čakanja in gužve so se končno odprla vrata v dvorano in hitro smo odšli noter, v upanju da je notri kaj več zraka. Seveda. Optimisti. Med snemanjem in samo predstavitvijo je postalo še bolj vroče. Ampak kaj smo hoteli. (= Bilo je še kar zabavno. Lani mi je bilo mogoče malo boljše, kajti tokrat so se zgodile nekakšne napake: Trenuten izpad zvoka, ko so glasbeniki igrali na playback in se je potem to še posebej opazilo, videno je bilo predvajanje nominacijskih filmčkih v windows media player, voditeljica Inti Šraj pa se je ves čas motila. Morebiti bi se morali bolj pripraviti kajneda? Amapak kljub temu je bila prireditev super. Zabavala nas je Nuša Derenda, Alya, step plesalci (or something like that? xD) in še mnogo drugih. Pa preidimo na nagrade:

Nagrado za naj dogodek je dobil:

Posavski sprejem olimpionika Kozmosa 

Nagrado za naj voditeljico si je prislužila:

Tjaša Pureber (odmevi na vašem kanalu)

Nagrado za ''mladega talenta'' je dobil:

Nejc Gazvoda (Vevericam nič ne uide)

Nagrada za življensko delo je pripadla:

Vinku Globokarju

Najboljša oddaja:

Novice (Oddaja na vašem kanalu)

Sedaj pa še nekaj utrinkov iz prireditve:

( Nagrado za najdogodek je sprejel kar Kozmosov trener, kajti Kozmos ni uspel zaradi okrevanja od neke hujše poškodbe)

(Energija Alye nas je skoraj dvignila iz sedežev)

(V ozadju Zoran Predin, v ospredju dobitnik nagrade za življensko delo Vinko Globokar)

(V ozadju lanskoletni dobitnik ekrana (nagrade) za ''mladega talenta'' Damjan Fink in voditeljica Inti Šraj, v ospredju pa letošnji dobitnik nagrade za mladega talenta Nejc Gazvoda)

(Voditeljica Inti Šraj in nagrada televizijski Ekran)

(Nuša Derenda)

(skupinska slika vseh dobitnikov, podeljevalcev in direktorice Vašega kanala)

Še ena misel, ki sem jo slišala včeraj:

Sanjaš takrat, ko preveč spiš.

(Nejc Gazvoda)

Samo za vas, moji dragi bralci

Nina

Miracle has happened

Danes je bil neki tak, bolj poseben dan. (: Ampak ne bom opisovala kaj sem počela da sem sedaj srečna in kaj me je spravilo v dobro voljo. No, na nek način ja. Zgodil se je namreč ČUDEŽ. To je tak čudež, ob katerem pomisliš, da si je precej soroden z guinnessovimi rekordi, s tektonskimi premiki in izbruhi že nedelujočih vulkanov. No, da preidem h bistvu. Larisaa je pršla ceeliih 50 metrouu daleč do meneee. (: Nisva se vidli že približno dva tedna, pa čeprav sva sosedi. Ampak to ni use. Prišla je h meni in igrale sva košarko. A vidite sedaj o čem govorim? Guinnessova knjiga rekordov bi pomoje veselo odstopila eno stran za ta rekord, ki se je zgodil danes, okoli 6ih, na turkovi ulici, v prelepem mestecu Novo mesto, v čudoviti majhni državici Slovenija. Rekord se je zgodil Larisi Florjančič. 

Rečem lahko le,

Svaka ti čast Larisa. ;)

HaveFun. (=

Odmev

Danes je sreda. Depresiven dan na kubik.
Sneg? Pa ne mi srat no.
Slovenščina kontrolna? Khm. brez besed.
Nasplošna zbranost? Že cel dan pod ničlo.
Počutje? Ekstremno zaspana.

Tako je to. Sem na nuli. Ubistvo še pod njo. Ju3 pa je zgodovina o kateri ne da bi lagala nimam pojma. Z eno besedo. Depresija. Ja, tako je to. Cel dan se srečujem tudi že z Murphyjevimi zakoni. Za preminit. -.- Poleg vse te depresije pa se danes zgodi, da sem prestopila prag temačne stavbe, v kateri ni miline in tople besede, v kateri ni izrečenih vicev in sodobnega govora. V stavbo mučenja in zgodovinske vsiljene kulture. V stavbo, ki ji rečemo glasbena šola Marjana Kozine. Da. Grozno.
Občutje ob vstopu: prestrašeno in zgroženo.
Reakcija na glasbeno šolo: Kurja polt.
Prve izrečene besede po dolgotrajnem molku: večinoma sem molčala..
No sicer pa sem ustopila v stilu xD, bila sem dokaj iztopajoča na proti potencjalcem, ki so to šolo obiskovali. Vstopila sem z ipodom v ušesih in samimi dobrimi mislimi. =P Ne mislite, da sem odšla brezveze mal ravnotežje notri držat. O, ne! Šla sem na nastop moje sestrice Anje. Ampak kaj se zgodi...
Mami: Anja bo imela samo začetni točki, potem sledi ena ura nastopa glasbenikov.
Jaz: (jo zgroženo pogledam, kakor mačka ko vidi vodo in rečem..) Zafrkavaš?..
Mami: Ne, poglej.
In mi potisne v roke seznam nastopajočih in njihove točke. Na hitro ga preletim. Violina, violina, klavir, oboa?!.., flavta, klavir, violončelo... God, I know you hate me, but could you just help me now? It's kinda emergency. Ne, ni se odzval na moje prošnje. Demt. Sedela sem tam, v dvorani, nepremično in pofotkala Anjo. Zapeli so eno pesmico, zapeli so drugo.. in nato je sledila resna glasba. Nekaj časa sem jo ''poslušala'' s pomočjo ipoda, vendar me moja preljuba mati dregne in reče naj bom saj toliko olikana da izgleda kot da poslušam. No prav.. Seveda sem se dolgočasila. Nato pa kinder suprise. Na oder pride učitlejica. In to ne neka nenavadna učiteljica. Pride učiteljica, ki sem jo vedno sovražila. Seveda je postalo kar zanimivo, ko sem jo komenterala z mami in sem izpovedala dušo, da dejansko deluje ona kakor mrož. Brez heca. No, proti koncu mi je že vse donelo v ušesih. In nato. Ta usodni trenutek. Trenutek zadovoljstva in veselja. Konec. Super kul. Oddrvela sem kolikor hitro so me noge nesle. Haha! Nasvidenje glasbena šola. (: Pa saj ni bilo kaj preveč drugače v počutju, ker je bilo zunaj spet mrzlo za izdihnit dušo. Ja, odpeljala sem se domov, vse mi je še odmevalo v ušesih, se usedla pred računalnik in razmišljala, kako naj vam ta dogodek tem bolj nazorno in natančno uprizorim. Mi je uspelo? Tega ne morem zatrditi sama. A sem si vsekakor olajšala dušo. Zakaj?
1. Nova objava, ki ima končno neko bistvo.
2. Premagala lenobo.
3. Zlila sem se na papir (ekran) in zaupala svoje občutke drugim.
4. Mirno bom spala.
5. Še vedno upam da se bo vreme izboljšalo.. pa ne da bi to spadalo pod razloge sam tko povem. (:

Nasvet za konec?
Ne obiskujte javne, resne glasbene šole (brez zamer tistim, ki to že počnejo, dokler ste kul sem z vami. =P)

Mir z vami in lahko noč. 

P.S.: še vedno se nisem znebila odmevou violončel, klavirja ipd. -.-

Želim si da bi bila objava nekaj posebnega.

Jah, želim si da bi bila tale objava nekaj posebnega. Vendar moja lenoba ni istega mnenja. Hm.. O čem naj sploh pišem? Naj pišem, kako bedno je moje žiuljenje zadnje cajte? Naj napišem kako se mi nič ne da? Naj napišem...ubistvo, naj spet nakladam? xD 

Uzela bom kar tatretjo opcijo. To že tako ali tako skos počnem. Nakladam. Ja, nekaterim se zdi nakladanje dar, meni pa je tole nakladanje le posebna muka, ki jo trpim na vsaki oceni spisa, ker pač moj spis ne vsebuje tistega kar bi mogel (so zelo globoki na svoj način). =p Ampak pustimo zdaj to. Am... Aha! U ponedeljek, ko bi se seveda mogla učit nekaj (beri: fiziko-.-) sem se tako dolgo odločala ali bi mogoče raje odšla ven v naravo slikat in na sprehod. Seveda sem se to odločila ob tako popolni uri da mi je sonce na konc pobegnilo za oblake. Svaka mi čast. xD Ampak nisem se dala! HA! vseeno sem šla slikat, seboj pa sem vzela mojega večnega modela mojo sestrico anjo. (: Korakali sva preko dolin in hribov in seveda tipično zame, sem slikala vsak grm in vsako drevo xD (slik še nimam,.. a morem sploh še kej dodat? :P) Tako je to. Nisem se učila in na koncu sem zvedla da sploh nisem bla najaulena. -.- Ma jebeš. xD 

Torek. Zopeet sm odšla na sprehod. Ampak tokrat je bil drugačen. Moj spremljevalec je bila 4nožna, črna, kosmata, luškana psička Čarna. <3>

Tako je to. (:

Zmanjkalo mi je idej

kaj napisat zdej

zato bom se poslovila

in še kakšno bol smiselno objavo v prihodnosti naredila.*

Ćaućić*

The veronicas x3