Sayin' goodbye

Jah, sej ni tko tragično kot se zdi v naslovu in ne skrbite, ne zapuščam bloga. No, v bistvu ga zapuščam za ta vikend, tako da ne pričakujte novih objav. Starši so si na vsak način želeli preživeti vikend s celo družino. -.- In plani so se uresničili. Za cel vikend vas zapuščam, ker gremo na Krvavec. Daleč, daleč stran bom od normalne civilizacije in MSN-ja in seveda tudi bloga. Edino, kar lahko še zgubim je, da mi crkne telefon ali, da po možnosti ne bo signala. In poleg vsega tega se je zgodilo še nekaj. Računalnik mi preprosto ne prepozna iPoda, tako da ga niti napolniti ne morem. Ne vem zakaj se mi to dogaja ampak tut prou! Mislm da se mi nekdo želi maščevati. -.- Vikend na Krvavcu? Hm.. pa saj pomojem ne bo tako zelo slabo. Sabo bom vzela fotoaparat (če mi ne crkne) in slikala do nezavesti. (: Tako, to je to. Pogrešala vas bom. (=

ČaukoBauko.

OpisDogodkaAliVsakdanjegaDne.^^

Oukeej. Zadnje čase bolj malo pišem. Zakaj? Mislim, da bo kar lenoba glavni dejavnik. Pa kdo bi mi zameril, če pa bi potem pisala neke poste v katerih bi po dougem branju vprašal samega sebe: Pa kaj sm js zdej prebrou? No, zaradi tega pa se potem nisem spravljala pisat. Ampak je nekaj takih stvari, ki jih moram zabeležit bi se reklo.

Pa začnimo kar z najbolj oddaljenim dogodkom, ki se je zgodil v soboto. V nekaj besedah povedano: Larisa, Grozljiuka, Zabava, pol 2 zjutrej. No, tole mislim da tudi če bi se trudili povezovat v stavke nebi dojeli bistva in ne pametnjakovič, nisva gledali grozljiuke ob pol dveh zjutraj ;). Začnimo kar pri prvi besedi: Larisa. Je superwoman, ki me je rešila pred tem da bi morala soboto preživeti z babico. Močno se ti zahvaljujem. Ampak nebi bile me me, če se nebi nekaj dogajalo ko je pri meni kajne? (= 2. Grozljuka. Z lariso sva se odločili, (v bistvu sm js hotla in jo prepričvala) da igrava scary maze game. Za tiste, ki še ne veste kaj je na gugl pa napisat not scary maze game ;). No, sprva sva mislile, da bo šlo če imava zaprte oči.. Jeah right xD. Potem sva si pa rekli, jah nč, opogumt se bo treba! In sva začeli. Vsaka je nekaj odigrala. In so šle počas prva stopnja, druga stopnja... 3.??? Wtf? taku ozku, ej tu se bo sgurn zdele prkazalu! Mi je dopovedovala Larisa, vendar je šlo men čez eno ušeso not čez druzga pa vn. xD In smo šle.. Seveda k sm pa js rojena pod nesrečno zvezdo sem pač js pršla na vrsto pri koncu. In js si rečem.. mah pa sej bo.. in začnem. Z širooko odprtimi usti in močno skoncentriranimi rokami se odpravim na pot,... bila sem že bolj pri koncu in se začela Larisi posmehovati, češ da ni skrbi. Šla sem gor in gor in skoraj že zmagoslavno prestopila v naslednjo stopnjo, ko sem zagledala pojavo! Gledala me je z očmi naravnost (zenic nisem opazila) in me tako ustrašila, da sem iz sebe spravila tak krik, da nisem niti vedela če slišim sebe xD Bil je krik najbolj natreneranga kričača za grozljiuke. Nisem vedela da moje glasilke to sploh premorejo. Za tem je sledil še eden in potem prva beseda OMAAAJGAAD! in to sem ponovila najmn 5x, ko me je potem Larisa začela mirit. Sama seveda tega ni vidla, ker me je seveda spodbujala tako, da je zatisnila oči kolikor se je dalo.-.- Tako.. Preidimo na 3. besedo.. Zabava. Ja zabavale smo se itak skos, poleg tega, da smo se ob polnoči spravile snemat zadnji deu najinega vrhunskega filma, pele white christmas na vse načine smo ga lomile tako do pol 2. Evo to so bile vse besede. (= A še zmerej mislš da pomenjo d smo grozliuko gledale? (= Seveda pa so bile tukaj posledice kot naprimer neprespanost ampak jebiga. =P

Naslednja zgodba pa govori o geografiji in naši retarderani učiteljici, ki mi je totalno zgrešeno popravljala test. V glavnem, to je kriminalno dejanje naše učitlce! Napak še in še, cele točke odbija kot, da bi bilo za šalo in vprašanja sestavi tako nerazumjivo da jih nebi sam einstein razumel. Retard! Celo uro sem se z njo pregovarjala in ni mi dala prav! Ampak za njo ne bom zapravila niti prostorčka več v tem blogu. (=

Danes pa je zapadel sneg. Wuuhuuu. (= Obožujem sneg. Razen mogoče mraza, ki pride zraven kot po tpo šopu k dobiš še en izdelek gratis. Jap, tole bi mogl prepovedat xD. Res me je zelo presenetil in zapadlo ga je kar veliko za en dan. Vendar ni bil glih primeren dan za to. Zakaj ne? Zaradi tekmovanja iz angleščine. Ne logično? Beri naprej. (: Ja, samo tekmovanje je bilo super. Ampak če gre za državno in moraš malo dlje kot na svojo lastno šolo in so zameti na cestah in te pol ne morjo pridt iskat, da laziš po snegu ku zgublen bogu za hrbtom da najdeš prijateljico, ki je tvoje edino upanje da ne zamrzneš... Ja, potem pa res ni več tko fajn k se je na začetku slišalo. Ampak ne bom se prtožvala. Živa sm, toplo mi je zdej, use je kul. (:

Ja to je to. (= Nimam kej druzga za napisat več ker tako al tako se ti nebi dalo več brt zato hvala za razumevanje.

Lep pozdrav,

Ninč.*

Movie played by Larisa and Nina =)

Hello. =)

1. Opravičujem se za mojo odsotnost vendar nam internet žal ni naklonjen. Takoj v petek seveda mi vedno premini in se zbudi šele v ponedeljek ali torek popoldne.

No, in kaj sem počela ves ta čas?

Sobota: Do 3h nič posebnega... v bistvu nič nasploh =). Po tretji uri pa sva jo z Lariso mahnili proti našem največjem pobočju (ne, ni velik xD) s sankami na ramenih in zapakerane tako da bolj nebi mogle biti. Ja, odšle smo se sankat. xO Sankale smo se tako dolgo, da smo bile na koncu že tako izmučene, da smo po vsakem koraku padle v sneg. No, potem sem jo seveda spet celo pot nazaj domov prepričevala, da naj pride h meni. In na koncu mi je (kot vednu =P) uspelo. Seveda je prišla šele okrog 7ih... Saj, razumevajoča dolga pot, ko smo pa kar tri hiše narazen (brez zamer Larisa =D). Kaj smo počele pri meni? Poleg tega, da nismo znale upravljati mikrovalouke in smo kokice pet minut več delale, da smo gledale filme, se smejale ... Posnele smo film =).. Po mojem scenariju (beri: Življenska avdicija) smo posnele nekaj prizorov, ki jih moram še zmonterat :D... Nekaj utrinkov zelo hmalu, vendar pa boste na film mogli še malo počakati =). Sej nama itak vedn dogaja xD.

Micy the supermodel =)

Jeej. Je četrtek in jaz sem bila zadnji dan na ''bolniški''. Saj upam =). Stanje se mi je neverjetno izboljšalo kar čez noč. Seveda sem za to zelo vesela, kajti kot bolnik res nimam kaj za počet. Seveda pa sem danes spet stopila v fotografsko vlogo in slikala mojega stalnega obiskovalca mucko Micy. Ni me glih jemala resno, kajti vsakič ko sem ji rekla naj pogleda gor je še toliko bolj sklonila glavo, se malo pretegnila in zaspala nazaj. Vendar pa nisem zgubila živcev in nekaj slik mi je uspelo narediti. =)

Bolezen zna biti težka stvar.

Da začnem. Najprej se opravičujem, ker že dolgo nisem pisala, vendar nisem imela kaj za napisat. Evo zdej pa mam nekej. Ja, zbolela sem. Dizestr! Kriminal! -.- No, in kako se to zgodi? En dan se pogovarjam z mami in ji rečem: Jaz pa že presneto dolgo nisem bila bolna (kar je pri meni čudež =D) in kaj se potem zgodi? Danes sem se od slabosti komaj dvignila iz postelje! Da ne rečem, tudi glavobol je bil isti. Sepravi to je pomenilo eno. Da sem zbolela. Super sem si rekla, se vrgla nazaj u posteljo in lepo zaspala. (ker seveda drugega ob 7ih zjutraj nisem imela za počet). Preostal dan, ko sem se zbudila je mineval približno enako. Plus tega, da sem še ene 2x zaspala, sem srkala topel čaj, pokrita do nosa z dalincem u roki in pogledom usmerjenim v štirioglato škatlo (beri: televizor). Jah, ob koncu sem znala že vse top-shop reklame na pamet. Dougčas uglaunem. No, poleg usega tega mi je na vsake petnajst minut pozvonu telefon in kdo na drugi strani linije? Mami. Navrgla mi je nekaj naukov, da bi se mogla bol čuvat, pa d smo z mojo sestrco skos boune,... ipd. seveda, se mi tega res ne da poslušat več in svoje misli za tistih pet minut maminega govora usmerim v druge stvari.

Nimam več kej razlagat, bistvo sem zajela, svoje občutke sem vam opisala zato...

HaveFun.

Bye.^^

Psiholog ali vampir?

zadnje čase sem veliko razmišljala o moji prihodnosti. Seveda bi bila najraje živela bolj umetniško npr. petje, muzka, pisanje knjig in scenarijev, igranje,... vendar pa v tem ni nekakega denarja. Sploh sedaj ko je gospodarska kriza. (demt-.-) No, isto to nam je rekel nek mizar: (citiram) lejte mizarstu nikul ni melu krize.. nrdiš tm stopnice pa tm pa je puf 3000 eurou na roke. evo ti! Lej boš šu za računalničarja... pa povej mi luba duša kua boš pol? kua boš delou? ja nč ne. Ampak ne skrbite, ne grem za mizarja =) Včeraj se me je nekaj prešinilo, da lahko uporabim moje sposobnosti veliikega nakladanja. Ja, prišla sem do velike ideje, da mi morebiti leži psihologija, ker sem včeraj namreč kar naenkrat začela metat besede, ki so resnično smiselne. (ko sem tolažila depresiranega prijatelja) Npr. ne pusti se, da te ena slaba stran potegne na svojo stran in s tem pozabiš na vse dobre strani življenja. =) Seveda pa to še ni vse (joj kuk me tu spominja na top-shop reklame xD)! Danes sem seveda vse svoje sošolce prepričevala, da vse kar vidijo si samo predstavljajo in tega v bistvu sploh ni. Ni kej, večina me je čudno pogledala, vendar sem začela naprej s svojimi teorijami in nekaj par jih je celo začelo skrbeti.. še malo pa bi dobila že kakšnega pacienta xD. Seveda pa nisem jaz kar tako. Moja druga izbira prihodnosti pa se najde v vampirjih. Nimam pojma zakaj, ampak ko sem gledala film Twilight (nuem če sm prou napisala. ma whatever. :D) sem dobila idejo, da želim postati vampir. Kot prvo so nesmrtni in zeloo hitri. Ja, sem nora, ampak vsak mora biti malo nor da pride čez življenje. Ne vrjameš? ooo kar začni.


Tako, to mislim da bo kar to, kar ima veze s psihologi in vampirji. Ne bom predolga, ker vem da tega ne želite =). zato samo še eno pametno za konec: To kar si sedaj prebral/a si samo domišljaš. V bistvu tega sploh nikoli nisi prebral. Trust me. =)

Nothing special.

Je sreda in že 2 cela dni nisem pisala bloga. Ne mislite, dragi bralci, da se na vas nisem spomnila; vendar mi internet že celih 48 ur dela preglavice, ker pač noče in noče delat pa če se na glavo postavim (kar dvomim da bi pomagalo v vsakem pogledu). No torej, kaj sem počela? Kaj zanimivega? Ubistvu ne =) Kot ponavad. Za šolo sem začela delat šele včeraj (do takrat nisem niti prijela zvezka). No, sedaj mi internet končno dela, ampak kaj se sedaj zgodi? moj računalnik mi preprosto crkne (po domače povedano). In sedaj ždim za skupnim družinskim računalnikom sredi dnevne sobe. -.- (dizestr!) No, da še malo opišem svoje preživljanje včerajšnega dne. Kot sem že rekla, sem poprijela za zvezke biologije, vendar jih nisem prav dolgo držala, ker se mi učiti preprosto ni dalo. Ja, to sem pa jaz in moja lenoba. Potem kasneje, pa mi je dan polepšala ajda, ko je zvečer prišla malo prej, da sva potem skupaj odšli na aerobiko (mučno, vam pravim). Tisto uro prej je bila ajda moj supermodel, na kateri sem preizkušala svoj fotoaparat. Slike so ratale odlične. Mogoče kakšno kasneje objavim, če bom dobila ajdino dovoljenje (mišn inposibl. xD). Na aerobiki sva se imeli zeloo super (če odmislim mučenje pri delanju trebušnjakov, ki jih kar ni bilo konec). Danes trpim majhne bolečine v mišicah. Kaj pa se je zgodilo danes? Začetek dneva je bil odličen! =) (še posebej ustajanje ob 7ih -.-) nadaljeval pa se je malo slabše, kajti name so leteli neresnični očitki in laži vendar imen tukaj ne bom omenjala, kajti morebiti me obtožijo še tega. Groza vam rečem. Posledice: Močen glavobol in totalno razkurjena! kasneje sem skoraj pozabila na kitaro, ker sem se pogovarjala po msnju in si lajšala dušo s tem, da sem to nezgodo iz šole povedala mojim prijateljem, ki so seveda stali na moji strani (res pomaga, priporočam ;D). Pri kitari sem čist razturala (kot vednu =p) in se imela dobro (kot vedno =P). Potem sem očita šeenkrat premagala u namiznem nogometu, sedaj pa sem usposobila ta računalnik, s katerega vam pišem. Jah, kot pravim. Nič posebnega.

=)

Dougčas.

Danes, pa je eden od tistih dni, ki ne vem kaj bi napisala pa čeprav sem imela prej toliko idej, ki se jih seveda ne spomnim. Naj povem namreč, da imam spomin kot zlata ribica, pamet kot kokoš in lase imam bol blond barve kot ne. Res mi ni pomoči kajne? No pa da opišem svoj prvi dan v šoli po počitnicah. Z eno besedo: Dougčas. Poleg tega, da sem spet videla tiste moje zveste prijatelje mi nebi nič mankalo, če bi bili prazniki nekoliko daljši in mi nebi bilo treba ustat že ob 6.20 -.- (dizestr. vam pravm). Sicer sem seveda potegnila spanec in skoraj nazaj zaspala, vendar je to nemogoče, če imaš mami, ki ti vsake pet minut na vrata d se ustaneš (kar je seveda priročno). Budilka pri meni namreč nebi zalegla. Če ne drugega, bi ji dala ven vse baterije, ki jih premore, se še enkrat obrnila in zaspala nazaj. Potem pa šeena groza,( kot da nebi bilo dovolj, da sem se še vsa zaspana primajala v šolo) izvem da sem dežurna. Ampak to še vedno ni use! Tam, kjer je bilo moje mesto neplačanega dela (dežurstva) je bilo tako mrzlo (spraševala sem se že, ali mogoče na obisk pridejo pingvini) da sem se vsa tresla. Družbo že na vse zgodaj sta mi delala Jan in Miloš, katera dva sta zganjala norčije že tako zgodaj. Vendar je precej hitro minilo. Preduro sem itak bolj odspala (v glavi) kajti zavedala se še nisem, da dejansko dežuram. Drugo, tretjo in četrto uro sem slonela ob radiatorju z angleškimi delovnimi listi v roki in peto sem preživela ob poslušanju ipoda od Jana. Nothing special.-.- 6. uro sem se malo razbudila, kajti Jing me je nadomeščala, da sem se šla z Nino in Ajdo malo znoret na plesne.=) Potlej je blo pa itak že konec in kakor hitro sem mogla sem jo ucvrla iz šole. (:

To je bilo preživljanje mojega prvega šolskega dne po počitnicah. Saj sem povedala... z eno besedo rečeno: DOUGČAS.


Uživejte. =)

Namizni nogomet, politiki in še mnogo več

Danes zvečer je h meni prišla moja sorodna duša Larisa. Prišla je iz dveh razlogov. Manj pomembni je bil ta, da se je želela pomeriti z menoj v namiznem nogometu in ta bolj pomembna, ker me je pogrešala (saj optimistična sem lahko =D) . No, prvo igro sva se obe uvajali not, nič posebnega. Vse naslednje igre so bile pa pravo mučenje za glasilke. Najprej sva igrali še normalno, poleg tega pa plesali in peli pesmi iz high school musicla :) (ubistvu sva se bol drli xD). Nasledno igro pa sva že profesjonalno komentirali. V igri so bili ponosni slovenci (janša, kresalova ipd.) proti divjim mačkam (murko, mario, jelinčič ipd.). Janša je bil najverjetneje najbolši strelec. No tako sta potekali dve igri, po katerih sva se z lariso morali kar malo odpočiti, kajti komentirali sva namreč s kričanjem ena čez drugo, npr. in zdaj strelja jelinčič ali bo turk obranil? ja ja ja odlična obramba, sedaj pa napada murko... No po tem pa sva se šli še napadanje gimnazije proti oš bršljin in na golu sta bila Larisa (gimnazija) in fink (oš bršljin) v napadu pa Nina, Nina, David in seveda Jan, ki je dal zadnji gol in oš bršljin prislužil zmago xD. Za gimnazijo pa so napadali jopca, mr. T., ana itd. No, po tem sva odigrali šeeno s politiki in nato resnično omagali.

Kaj vse nam naredi domišlija?

HaveFun^^

Sneg zna biti zelo fotogeničen^^

Danes sem bila zelo fotografsko nagnjena, kajti že zjutraj (ob devetih me je zbudila mlajša sestrica -.-) ko sem opazila, da sneži sem takoj pograbila svoj fotoaparat in se odpravila ven fotografirat. Sicer pa nisem prišla dlje kot do naše terase, kajti v pižami in copatih res nisem nameravala gaziti po snegu. Vendar pa sem toliko hitro, kolikor sem prišla ven, tudi odkorakala nazaj v hišo (ponavadi mraz pride u kompletu s snegom xD). No, ko sem se vrnila notr, je moja mami že nestrpno čakala z zajtrkom (ubistvu me ni noben čakou več, k so že usi pojedl, sam bodmo optimistični =D). Potem, pa čez nekaj časa uleti mami v sobo: Nina obleč se, čez 15 min gremo na gače na pohod. Js sm bla seveda čis happy (not xD). Ampak po kratkem premisleku sem se odločila, da ne jezikam več, seboj uzamem fotoaparat in slikam do nazavesti. =) Pot je bila dolga (niti ne ampak zame je itak usaka pot z avtom dolga xD) in čas sem si krajšala z poslušanjem mojega slavnega iPoda, ki je na srečo še živ (prejšni mp3 sicer, je odslužil svoje delo tako da je zamrznil, predprejšni pa je pregorel + po njem je cela hiša zard tega zaudarjala xO). No, ko smo končno prispeli, sem seveda s svojo sposobnostjo v avtu pozabila fotoaparat in sem ga nato morala it iskat dol iz vrha hriba, potem pa šeenkrat jovo na novo gor -.- (mučno pač). Pot nazaj gor je bila seveda še toliko daljša, kajti ustavila sem se pri vsakem drevesu, ki mi je stal na poti (v bistvu so bili ob potki ampak ni važno :D). Potem pa ugotovim: matr je sneg fotogeničen. Ja, taka je bila moja pot spoznanja, da sneg ni le sneg, vendar tudi model.

Se vam zdi čudno? poskusite ga fotografirati ;)

A few pictures:


(doma)


(še vedno doma =D)


( 1. fotogenično drevo xD)


(Še par smrek :D)


(drevo :D)


(moja budilka = moja sestrca =D)

To je vse o snegu, ki je resnično fotogeničen. =)


MejteSeFajn. ;)

Dedek mraz se je letos res izkazal.

Kot pravim v naslovu, dedek mraz se je letos kljub finančni krizi res izkazal. Vendar pa ni bil edini, ki je poskrbel za cel kup daril pod smrečico. Imel je pomočnika in to sem bila seveda jaz. Niti sanjati se vam ne more koliko sem zapravila za letošnja darila. Nadoknadila sem za vsa leta nazaj in obdarila svoje najdražje. =) Dedek mraz pa mi je letos prinesel kup uporabnih daril kot so vijolične allstarke (njam :D), rutka v obliki ameriške zastave,čudovita kitty pižama,... Poleg tega pa nam je prinesel tudi namizni nogomet. Ja prav ste slišali. =) Od vsakdanjega treninga ga sedaj seveda že obvladam. Me želiš preizkusiti? =) Pred našo edino cipreso, ki resnično raste pa se je znašlo kup vrtnih palčkov. Bog si ga vedi od kje so prikorakali. Najverjetneje jih je zaradi preslabe podpore dedek mraz postavil kar na hladno. Najbrš se sprašujete, kako sem jaz finančno podprla dedka mraza. Podprla sem ga z skoraj tremi mojimi žepninami. Ni slabo, kajne?


Zaključek: Res me je dobro imeti za pomočnika, ko gre za darila =P



Enjoy*

Novoletni žur. =)

To leto so se me moji starši končno usmilili in novo leto sem lahko preživela dve hiši stran pri prijateljici Larisi. Najprej (takoj za mano seveda =P) je prišla še Neža. Lariso je prijel strašen glavobol in je napol mrtva za kratek čas zaspala. Z Nežo sva ga nekaj časa sami lomili z igranjem klavirja(Kuža pazi ipd. xD) in z fotografiranjem z larisino super kamerco. (: Ko so prišle še druge (Zala, Ajda in Tina) smo ga začele žurat. Seveda poleg tega, da smo razbile šampanjec, 2x odštevale novo leto in zmrzovale na glavnem trgu smo se imele prečudovito <3.>
Ko smo se vračale domov (jaz, Neža, Larisa) smo delale strašne plane, kako bomo bedele do zgodnjih jutranjih ur ( 6ih, 7ih) vendar so se naši plani podrli takrat, ko smo kot ubite zaspale ob 4ih. Ob 11. zjutraj pa nas je zudil telefon od Neže. -.-
(skratka čisto skregano z mojim urnikom spanja xD). Z Lariso sva potem še lenarili do 16.00, ko sva se končno premaknili iz tople postelje. Jaz sem bila potem presenetljivo hiperaktivna (ni trajalo dolgo) in sem si želela drsat, vendar pa mi je lenoba mojih zvestih prijateljev prekrižala načrte. Preostanek dneva sem preživela pred prenosnikom z miško v roki. Nič posebnega. Tako, to je bilo moje slavno preživljanje prvega dneva leta 2009.

Pišem, rišem in objavim kakšno slikovno gradivo zelo kmalu.

Do takrat pa se imejte dobro, kolikor se da. Nemogoče brez mene? Preberite vse še enkrat. ;)

Umetnina Neže in Nine:


Evo. Tukaj so tiste obljubljene slike:


(Tina,jaz,Zala)


(Larisa,Neža)



(Ajda,Zala)


(Larisa,Zala)


(Jaz, Larisa)


Have Fun.^^

Pozdravljeni. :)

No da se predstavim. Sem nina in po dolgem, zeloo dolgem premišljevanju, če bi si ustvarila blog sem si ga končno res ustvarila. Za morebitne pisne napake kot so vejice in podobna ločila se že vnaprej opravičujem ampak žal mi to nikoli ni šlo od rok (nihče ni popoln^^).

Pa se lotimo mnogo še nepojasnjenih dejstev tega bloga. Ime: far far away (slovensko: daleč daleč stran) sem se odločila iz preprostega razloga, ker pogosto sanjarim in živim za nerealen svet (žal moje življenje ni pravljica) in to je eden in edini razlog za tako ime. Kot drugo dejstvo pa bi postavila objavljanje blogov. Imam veliko idej o pisanju vendar tukaj nastopi nepopolnost ali skleroza, kajti ko se usedem za pisalno mizo, da bi začela pisati idej ni več. Žal pa je tu še drugi razlog, da objavljane ne bo pogosto (ali pač?) kajti čas mi velikokrat tega ne bo dopuščal.

No, da se vam že na začetku ne zamerim ne bom napisala veliko več. (tudi meni se obrne želodec, ko moram prebrati kakšno dolgo objavo)

Upam, da vam polepšam kakšen zamorjen, deževen dan z mojimi prigodami.




Have fun.^^