Bolezen zna biti težka stvar.

Da začnem. Najprej se opravičujem, ker že dolgo nisem pisala, vendar nisem imela kaj za napisat. Evo zdej pa mam nekej. Ja, zbolela sem. Dizestr! Kriminal! -.- No, in kako se to zgodi? En dan se pogovarjam z mami in ji rečem: Jaz pa že presneto dolgo nisem bila bolna (kar je pri meni čudež =D) in kaj se potem zgodi? Danes sem se od slabosti komaj dvignila iz postelje! Da ne rečem, tudi glavobol je bil isti. Sepravi to je pomenilo eno. Da sem zbolela. Super sem si rekla, se vrgla nazaj u posteljo in lepo zaspala. (ker seveda drugega ob 7ih zjutraj nisem imela za počet). Preostal dan, ko sem se zbudila je mineval približno enako. Plus tega, da sem še ene 2x zaspala, sem srkala topel čaj, pokrita do nosa z dalincem u roki in pogledom usmerjenim v štirioglato škatlo (beri: televizor). Jah, ob koncu sem znala že vse top-shop reklame na pamet. Dougčas uglaunem. No, poleg usega tega mi je na vsake petnajst minut pozvonu telefon in kdo na drugi strani linije? Mami. Navrgla mi je nekaj naukov, da bi se mogla bol čuvat, pa d smo z mojo sestrco skos boune,... ipd. seveda, se mi tega res ne da poslušat več in svoje misli za tistih pet minut maminega govora usmerim v druge stvari.

Nimam več kej razlagat, bistvo sem zajela, svoje občutke sem vam opisala zato...

HaveFun.

Bye.^^